Zveza slovenske katoliške prosvete
Kdo Smo
Miloš Čotar
predsednik
Ilaria Bergnach
podpredsednica
Katerina Ferletič
tajnica
Matjaž Pintar
gospodar
Claudio Peric
blagajničar
Davide Grinovero in Igor Antonič
zaposlena
Predsedniki:
Zgodovina:
razvoj skozi čas
ustanovitev Zveze
Po drugi svetovni vojni je kot na drugih področjih javnega življenja, prišlo tudi na kulturnem, do ostre antitetične delitve Slovencev v zamejstvu na dva tabora. Na eni strani levičarsko-laični tabor na drugi pa tisti, ki so ohranili svojo pripadnost krščanskemu svetovnemu nazoru. Ustanavljanje prosvetnih društev s katoliškim načelnim programom je bilo torej potreba in zahteva tedanjega časa. V 50. letih je prišlo do načrtnega oblikovanja katoliških prosvetnih društev na Goriškem, kar naj bi pomagalo formalno in organizacijsko preurediti prve zametke prosvetnega in kulturnega dela tako v mestu kot na podeželju. Po prvem bogatem kulturnem razcvetu med leti 1945-1947 v dobi zavezniške uprave, ko smo Slovenci navdušeno polnili velike mestne dvorane, npr. Verdijevo gledališče ob uprizoritvah lepih spevoiger, je prišlo po povratku Italije, jeseni leta 1947 do začasnega zastoja v pričakovanju, kaj bodo prinesle nove razmere.
Počasi se je začelo kulturno-prosvetno delo samostojno oblikovati. K vsemu temu je prispevala tudi slovenska šola, ki je v teh letih poleg samega šolskega dela po zaslugi požrtvovalnih prosvetarjev in kulurnikov prirejala velike in množično obiskovane zaključne prireditve. V tem okviru so nastala tudi slovenska katoliška prosvetna društva na Goriškem. To velja za društva v Gorici, nato v Pevmi, Števerjanu in kasneje drugod po deželi od Brd do Krasa. Na podlagi tega prosvetnega delovanja se je tudi porodila kasneje želja po tesnejši povezavi v okviru goriške prosvete. In tako je leta 1959 nastala Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.