Zveza slovenske katoliške prosvete
Kdo Smo
Zveza slovenske katoliške prosvete je ena izmed osrednjih kulturnih organizacij Slovencev v Italiji in združuje kulturna društva z Goriškega in Videmskega prostora. S svojimi članicami deluje na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem, informativnem in družbenem področju z namenom razvoja slovenske kulture in jezika ter se navdihuje po vrednotah demokracije, ideološkega pluralizma in krščanstva.
Miloš Čotar
predsednik
Ilaria Bergnach
podpredsednica
Katerina Ferletič
tajnica
Matjaž Pintar
gospodar
Claudio Peric
blagajničar
Davide Grinovero in Igor Antonič
zaposlena
Predsedniki:
													
													
													
													
													
													Zgodovina:
razvoj skozi čas
ustanovitev Zveze
Po drugi svetovni vojni je kot na drugih področjih javnega življenja, prišlo tudi na kulturnem, do ostre antitetične delitve Slovencev v zamejstvu na dva tabora. Na eni strani levičarsko-laični tabor na drugi pa tisti, ki so ohranili svojo pripadnost krščanskemu svetovnemu nazoru. Ustanavljanje prosvetnih društev s katoliškim načelnim programom je bilo torej potreba in zahteva tedanjega časa. V 50. letih je prišlo do načrtnega oblikovanja katoliških prosvetnih društev na Goriškem, kar naj bi pomagalo formalno in organizacijsko preurediti prve zametke prosvetnega in kulturnega dela tako v mestu kot na podeželju. Po prvem bogatem kulturnem razcvetu med leti 1945-1947 v dobi zavezniške uprave, ko smo Slovenci navdušeno polnili velike mestne dvorane, npr. Verdijevo gledališče ob uprizoritvah lepih spevoiger, je prišlo po povratku Italije, jeseni leta 1947 do začasnega zastoja v pričakovanju, kaj bodo prinesle nove razmere.
Počasi se je začelo kulturno-prosvetno delo samostojno oblikovati. K vsemu temu je prispevala tudi slovenska šola, ki je v teh letih poleg samega šolskega dela po zaslugi požrtvovalnih prosvetarjev in kulurnikov prirejala velike in množično obiskovane zaključne prireditve. V tem okviru so nastala tudi slovenska katoliška prosvetna društva na Goriškem. To velja za društva v Gorici, nato v Pevmi, Števerjanu in kasneje drugod po deželi od Brd do Krasa. Na podlagi tega prosvetnega delovanja se je tudi porodila kasneje želja po tesnejši povezavi v okviru goriške prosvete. In tako je leta 1959 nastala Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.