Iz preteklosti črpamo limfo za naprej!

Značajno in polnokrvno je bilo v nedeljo, 28. oktobra, petje Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba na jubilejnem koncertu ob 50. obletnici delovanja Slovenskega katoliškega društva Hrast. Strop prezbiterija v vaški župnijski cerkvi sv. Martina je bil obsvetljen s slovanskimi barvami, na zidovih pomenljive umetnine, ob vznožju oltarja dva simbola oktobra na Krasu, ruj in rožni venec. Zbor Hrast, ki ga že 33 let vodi nepogrešljivi dirigent Hilarij Lavrenčič, je v koncertnem sporedu, ki ga je v slovenščini in italijanščini povezovala Iris Risegari, predstavil enajst glasbenih biserov od 16. stoletja do današnjih dni. Izbral je skladbe tujih in slovenskih avtorjev, zahteven program, ki ga od začetka do konca zmore zapeti s pravo srčno energijo le izkušen in preizkušen zborovski sestav. Začel je z znanim Monteverdijevim motetom Cantate Domino, sledila sta Kyrie in Ehre sei Gott in der Höhe Felixa Mendelssohna Bartoldyja. Med sabo različni, a obe čudoviti sta bili Marijini himni Bogorodice Djevo, radujsja Rusa Sergeja Rahmaninova in estonskega sodobnega skladatelja Arva Pärta; poseben biserček pa je sugestivna in “lebdeča” Serenity mladega norveškega glasbenika Ole Gjeila, pri kateri je pomembno vlogo odigral čelist Jurij Lavrenčič. Med skladbami slovenskih avtorjev so najprej izzvenele Večerni zvon Marija Kogoja, Očenaš hlapca Jerneja Karola Pahorja in Tebi, Gospod Stanka Jericija. Pred mikrofon je nato stopil podpredsednik Claudio Peric in se poklonil spominu na pokojne odbornike in člane društva, pevce, prijatelje in somišljenike; v zahvalo jim je zbor ob godalnem kvartetu (Aleš Lavrenčič, violina, Blaž Terpin, violina, Joahim Nanut, viola, Jurij Lavrenčič, čelo) zapel Mozartov Ave verum. Predsednik društva Cristian Lavrenčič je v priložnostnem govoru dejal, da je obeleževanje društvenih obletnic večkrat zgolj nostalgično obujanje preteklih dosežkov, prihodnost pa se zdi zaradi pomanjkanja svežih prostovoljnih moči, omejitve prispevkov, alergičnosti na odgovornost in strahu pred poostrenimi birokratskimi postopki še manj pozitivno naravnana. In vendar lahko iz preteklosti črpamo limfo za naprej, črpamo lahko izhodišča, ne ciljev. “Obujanje preteklih desetletij kot opora nadaljnjemu delovanju je izredno pomembna naloga posameznih društev še posebej takrat, ko se društveno kolektivno poslanstvo zamegli”. Društveni arhivi so veliko bogastvo, ki bi ga morali bolj ceniti, upoštevati, vzdrževati in digitalizirati. Društva, ki združujejo ljudi s skupnim ciljem, čutijo potrebo po priznanju svojih naporov in vlaganih energij, po zagotovilu, da je to, kar počenjajo, koristno in ne bo šlo v pozabo. Pol stoletja neprekinjenega delovanja je visok dosežek. Ustanovni občni zbor SKD Hrast je bil sklican 14. oktobra 1968. Za prvega predsednika je bil izvoljen Romano Lavrenčič, sledila sta mu Mario Vizintin (od 1977 do 1995) in Claudio Peric (od 1995 do 2016). Med glavnimi pobudniki društva je bil predvsem župnik Bogomil Brecelj, ki je od konca 50. do začetka 70. let prejšnjega stoletja dal veliko zagona verskemu, kulturnemu in prosvetnemu delovanju. Ob letošnji okrogli obletnici so pri društvu Hrast odločili, da usmerijo trud in prosti čas članov v ojačeno celoletno delovanje na vseh področjih, v katerih je delovalo v preteklih desetletjih. Na prvem mestu je zborovska, saj MePZ Hrast, ki je nastal pet let pred društvom, kateremu je dal ime in – kot simbol – hrastov list, predstavlja osrčje društvene dejavnosti; sledijo gledališka dejavnost, saj je bilo prvo dramsko delo v režiji župnika Ivana Kretiča uprizorjeno že leta 1952, mladinska ter rekreacijske, likovne in domoznanske pobude. Veliko truda vlagajo tudi v pripravo spletne strani, ki bo kmalu delovala. “Društvo potemtakem predstavlja posodo za vse tiste dejavnosti in ljubezni, ki so pognale svoje korenine že veliko pred nastankom samega društva”, je na koncu dejal predsednik, ki je še izrazil željo, da bi iz te posode neprestano izvirali ideje in elan za prihodnje delovanje. Župan Fabio Vizintin je z navdušenjem povedal, da je društvo Hrast v 50 letih postalo “eden izmed stebrov doberdobske družbe”. Društvo je gledalo na prihodnost kot priložnost, zasledovalo je uspehe in zbor je dosegel priznanja na krajevni, državni in mednarodni ravni. “To je društvo, ki deluje dobro”. Skupaj glejmo pozitivno na prihodnost, ki bo tako še boljša od sedanjosti! Predsednik SSO Walter Bandelj je poudaril pomen duhovnikov pri nastanku društva in slovenstva kot temeljne vrednote. Priznanja so prinesla “zboru nagrade, vsem nam pa čast”. Zato se je zahvalil za raznoliko kulturno delovanje: “Ostanite veseli in pristni”! Sabina Volk Simčič, koordinatorka Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Nova Gorica, je društvu Hrast izročila jubilejno zlato priznanje “ob 50. obletnici delovanja ter neprecenljivem doprinosu širjenja ter ohranjanja slovenske kulture v zamejstvu”. Pozdrave in čestitke so prinesli še Marko Terčič za ZSKP, Franka Žgavec za Kulturni center Lojze Bratuž, David Grinovero za PD Podgora in MePZ Mirko Špacapan, Blaž Kerševan za SCGV Emil Komel, Damijana Čevdek Jug za ZCPZ Gorica, Romina Ferfolja za pihalni orkester Kras, Karen Ulian za PD Vrh Sv. Mihaela in DVS Bodeča Neža, Ivano Lavrenčič za Moški pevski zbor Jezero, nekdanji župan Mario Lavrenčič, Gabriel Ferfoglia za upravni odbor ZKB in Aldo Jarc za krajevno sekcijo prostovoljnih krvodajalcev; pisne pozdrave so poslali državna sekretarka v Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec, predsednica komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel. Ob 50. obletnici ustanovitve je društvo Hrast želelo podeliti jubilejno priznanje svojim predsednikom in zborovodji; mlada Mateja Ferfoglia je plaketo izročila svojcem Romana Lavrenčiča, Mariu Vizintinu in Claudiu Pericu, pa še Hilariju Lavrenčiču “za uspešno, predano in ustvarjalno vodenje MePZ Hrast”. Svečane trenutke je zbor sklenil z ganljivo lepo Lavrenčičevo priredbo Prelovčeve Oj, Doberdob in Čopijevo priredbo rezijanske Da lipa Ma! Ke bëj na jë? Toplo ploskanje publike je nagradil z Gruberjevo Ave Marijo in prelepo priredbo Kje so tiste stezice.