Sredi poletja je imelo Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica občni zbor, na katerem je bilo med drugim izvoljeno novo vodstvo. O delovanju ZCPZ in njegovih načrtih smo se pogovorili z novo predsednico, Damijano Čevdek Jug.
Kaj bi povedala o občnem zboru? Kdo sedi v novem odboru?
Občni zbor smo imeli 24. julija. Predsednik Dario Bertinazzi, ki je združenje vodil sedem let, je v svojem poročilu orisal delovanje v zadnjem letu. Dopolnila so ga poročila tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Občni zbor je bil tudi volilnega značaja: v odbor, ki je prej štel enajst članov, smo jih tokrat izvolili devet. Podpredsednica je Martina Gereon, blagajničarka Tiziana Zavadlav, zapisničarka Nadja Kovic; še en mandat bodo opravili Martina Hlede, Karen Ulian, Mirko Butkovič in Silvan Zavadlav, na novo je bila izvoljena Lucija Lavrenčič. Na občnem zboru smo pač predstavili to listo, ki je bila potrjena.
Nadaljevati nameravamo delo prejšnjega odbora in ga še nadgraditi. Prejšnjemu predsedniku se zahvaljujemo za vse, kar je dobrega naredil za ZCPZ in naše zbore.
V novem odboru je kar dobro zastopana vsa Goriška …
Da, od Brd do Krasa. Žal manjka kdo iz Gorice. Prizadevamo si, da bi v odboru bilo primerno število organistov in zborovodij otroških zborov. Združenje namreč posveča prvenstveno pozornost prav otroškemu zborovskemu petju in cerkvenemu petju. Skušali smo kriti področje cele goriške nadškofije.
V odboru je posebno močna ženska zasedba, saj sta med devetimi odborniki samo dva moška…
Da, močna prisotnost…
… kot tudi na korih?
Da, mislim, da je tudi na korih na splošno več žensk. V nekaterih vaseh pojejo večinoma ženske, moških je malo. Seveda, so tudi izjeme. Vseh vasi tudi ne poznam. Ponekod, kot npr. V Štandrežu in Števerjanu, imajo cerkveni zbor, ki redno vadi. V ostalih vaseh si pomagamo, kot moremo, vaje so priložnostne.
In mladi?
Od župnije do župnije so razlike, na splošno pa stanje na nobenem koru ni ravno “rožnato”. Pri združenju želimo veliko delati z otroškimi in mladinskimi zbori; pripravljamo tudi različne projekte prav zato, ker želimo gledati v prihodnost. Mladim želimo dajati čim več priložnosti.
Otroke in mlade privablja bolj “živahna” glasba. Slovenci imamo veliko mladinskih duhovnih pesmi. Otroci jih radi pojejo in vsebinsko so primerne zanje. Lahko jih obogatimo še z instrumentalno spremljavo, saj veliko otrok hodi v glasbeno šolo in zelo radi spremljajo otroško petje v cerkvi. Ko pripravljam otroke za petje pri maši, jih vedno naučim še kakšno izmed slovenskih cerkvenih pesmi. Otroci radi pojejo tudi <+tondo>Lepa si lepa si roža Marija in Pridi, ljubi Jezus. Najti moramo le primeren način, kako jim te posredovati.
Žal otrok v cerkvah ni veliko. Zato smo se v pastoralni enoti Soča Vipava, ki združuje štandreško župnijo in vse župnije v sovodenjski občini, odločili, da bomo otroke združili v večji otroški cerkveni pevski zbor, ki vadi med naukom ob sobotah. Ob raznih priložnostih, kot je npr. prvo sveto obhajilo, imamo tako na koru tudi do tridest otrok.
Z majhnimi koraki, a z veliko vztrajnostjo lahko skupaj prehodimo dolgo pot in jih privabimo tudi na kor. Če bodo otroci poleg veselja dobili še podporo in navdušenje staršev, bodo kori čez nekaj let premajhni.
Ste v odboru morda že začrtali glavne smernice delovanja v sezoni 2018-2019?
Doslej smo imeli sejo, na kateri smo si razdelili funkcije, in še en sestanek v začetku prejšnjega tedna. Skušali smo začrtati delovanje: podrobneje do konca leta 2018, splošneje do konca junija 2019. Božični koncert, junijski koncert sakralne glasbe, Mala Cecilijanka, revija Zlata grla, seminar v Škofji Loki: vse to bomo seveda ohranili in še skušali popestriti. Božičnemu koncertu, ki je 26. decembra v goriški stolnici dolgoletna tradicija, smo npr. v zadnjih letih dodali kakšen orgelski vložek in splet božičnih misli. Že nekaj časa se menimo, da bi postavili na noge postni koncert, ki bi pa bil tudi malo več kot samo koncert. Snujemo prireditve, ki bi imele “iskrico” več. Koncertom se bomo posvetili z novim zagonom, veliko načrtov pa imamo zlasti za otroške in mladinske zbore; na tem delamo že nekaj let. Na Malo Cecilijanko nameravamo povabiti t. i. strokovnega spremljevalca, ki se bo po reviji lahko pogovoril z zborovodji. S partiturami v rokah bo spremljal nastope naših zborov in zborovodjem v pogovoru nato nakazal, kaj lahko izboljšajo. V nedeljo, 9. decembra, pa bodo imeli otroci možnost sodelovati v zborovski delavnici, v kateri bo strokovni spremljevalec revije delal z zborom. To je velika priložnost ne samo za zbor, ampak tudi za zborovodje, ki se tako lahko izpopolnjujejo v delu z zborom.
Že ob koncu tega tedna, 22. in 23. septembra, imate na programu orgelski seminar s prof. Renato Bauer.
Da. Redna profesorica na Akademiji za glasbo je izjemna oseba. Posebno nas navdušuje, ker želi orgle predstavljati že otrokom. To se mi zdi posebno zanimivo. Ponavadi mislimo, da je primerno sesti za orgle v odraslih letih, ko že obvladamo osnove klavirja. Prof. Bauer dela tudi s popolnimi začetniki in med drugim trdi, da na orglah lahko zvenijo tudi sodobne skladbe, pa tiste, ki jih mladi radi pojejo, ne le skladbe “starih mojstrov”. Osebno me njen pristop zelo zanima in z veseljem bom spremljala celoten seminar. Otroke močno privlači veličastni zvok orgel. To smo videli že v Štandrežu, kjer je g. Mirko Butkovič med naukom predstavljal orgle različnim skupinam, katerih člani so bili zelo navdušeni in so si to dobro zapomnili. Pobuda se mi zato zdi v našem prostoru zelo dobrodošla in potrebna, nekaj novega. V slovenskih krogih v Gorici namreč že dolgo nimamo rednega pouka orgel. Primorsko orgelsko društvo, ki ga vodi g. Butkovič, se mi zato zdi res lepa stvar, dobro deluje in ima tudi zelo zanimive in kvalitetne koncerte.
Orgle moramo otrokom predstaviti tudi zato, da bomo v prihodnje še imeli organiste. Kljub vsemu jih je namreč zelo malo. Dobro se zavedamo, da 18-20-letnik ne sprejme z lahkoto obveznosti oz. službe organista v neki cerkvi, saj je zahtevna: treba je biti redni in vztrajni, čeprav je danes npr. manj maš, kot jih je bilo pred leti. Je pa le obveznost, ki zahteva odgovornost. Po Sloveniji imajo na koru organista in dirigenta; pri nas je velikokrat organist na koru sam: mora orglati, voditi petje in tudi sam peti.
Tisti, ki smo organisti, bi morali že sami poskrbeti za “naslednike”, pomisliti, kdo bi nas lahko nadomestil ali nasledil.
Kdaj si ti začela orglati?
S posebno toplino se vedno spominjam naše nekdanje organistke na Peči, pokojne gospe Valerije Petejan, ki je bila doma iz Mirna. Z njo sem začela spremljati cervkeni ženski zbor, ko sem bila stara 12 let. Učila me je “po majhnih korakih”. Ko sem začela, sem npr. pri eni maši zaigrala samo <+tondo>Tvoje je kraljestvo<+Risposta>, naslednjič tudi <+tondo>Jagnje božje<+Risposta>. Uvajala me je postopno. Bila je skromna in zlata oseba!
Uvajati mlajše v tak “poklic” ni lahko: treba je imeti veliko potrpežljivosti, se z njimi srečevati, jim vlivati pogum in zaupanje, saj ni lahko sesti za ta veliki instrument. In vendar bi se morali mi organisti resneje zavzemati za to.
Treba je tudi poznati liturgijo …
Že dve leti je naše združenje priredilo v Škofji Loki poseben seminar. Nameravamo ga še bolje razviti tudi med letom, in to kar v Gorici, saj smo videli, da je za nas zelo pomemben in potreben. G. Karlo Bolčina ima veliko znanje s tega področja in je tudi zelo prijetno ga poslušati. Izbira mašnih pesmi v različnih obdobjih v cerkvenem letu ni enostavna.
Predavanja za organiste, zborovodje in vodje ljudskega petja, ki jih nekaj le imamo, bomo torej uvedli med letom; v novembru pa bomo organizirali tudi predavanje za cerkvene pevce.
Poletni seminarji torej prinašajo sadove?
Da. Letos ga sicer nismo organizirali, doslej pa so bili zelo koristni že zato, ker smo se jih udeležili skoraj vsi člani odbora združenja. Na seminarju se posvečamo izključno našim temam, predavanja so nam v spodbudo, veliko se pogovarjamo, nastajajo nove zamisli itd.
ZCPZ ima urad v stavbi ob Kulturnem centru Lojze Bratuž.
Da, v prvem nadstropju. Že več let imamo uslužbenko Monico Quaggiato, ki zelo lepo sodeluje z odborom.
ZCPZ v Gorici in Trstu imata na čelu mladi glasbenici. Kako je s sodelovanjem?
Z Rossano Paliaga, predsednico Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst, se dobro poznava, sva strokovni spremljevalki pri reviji Pesem mladih v Trstu in se radi pogovarjava oz. si izmenjujeva ideje. Teh ne manjka. Ona – muzikologinja in velika poznavalka sveta glasbe – je že predlagala, da bi skupaj organizirali kakšen poseben dogodek sakralne glasbe. Prav je, da sodelujemo, seveda, v dobro vseh.
Danijel Devetak
