Gorica / MeMlPZ Komel je predstavil zgoščenko
Posnetki so torej priče sprememb, ki so se dogajale v tej skupini, zato so tudi “zvočno heterogeni”. Združuje pa jih mladostna energija, ki jo znajo pevci vedno znova poustvarjati in je postala tudi za zborovodjo “izjemno nalezljiva”. Skladbe na zgoščenki so odraz časa, ki je “prinesel še dodatne izzive”, hkrati pa tudi “željo, da je to šele začetek poustvarjalne poti”, ki ji Bandelj želi “dolgo, strmopoložno vzpenjajoče vijuganje in veliko sončnih razgledov”.
Ravnateljica SCGV Komel Alessandra Schettino je v pozdravu poudarila, da ima koncert (ki spada v deželni projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje) za našo glasbeno šolo poseben pomen. V desetih letih so pevci zrastli v zdravih vrednotah in duhu resnega pedagoškega dela, ki se je očitno obrestovalo. Energija, pristnost in prisrčnost mladih, ki so ponos šole, že zaznamujejo naš prostor, je še dejala.
Zbor, ki združuje mlade pevce iz vse Goriške, od Brd do Krasa, Devina, Ogleja in bližnjih krajev Slovenije, je nastal pred leti na srcno željo tedanjega ravnatelja prof. Silvana Kerševana. Jedro današnjega mešanega zbora je leta 2008 začelo delovati kot otroški zbor pod vodstvom Damijane Cevdek; taktirko je leta 2013 prevzel David Bandelj in ga, tudi prek revij, državnih in mednarodnih tekmovanj, pripeljal do današnjih dni, ko je…žito dozorelo. “Želimo si, da bo postalo kruh”, je zapisal v koncertnem listu.
Na večeru je zbor odpel deset pesmi, po eno za vsako leto; za to priložnost je izbral skladbe Claudia Monteverdija, Jacobusa Gallusa, Gioacchina Rossinija, Ubalda Vrabca, Franca Dominuttija, Stojana Kureta, Hilarija Lavrenčiča, Mojce Prus, Andreja Makorja in Eriksa Ešenvaldsa. Zadnjo bi morali odpeti z Nino Kompare Volasko, s katero so naredili več korakov v vokalni tehniki; ker je zbolela, je na njeno mesto vskočila nekdanja animatorka Lucija Tavčar. Zahteven je gotovo bil dvanajstglasni Gallus, še težji – in odlično izveden! – pa Dominuttijev Introitus iz Requiema, ki so ga zapeli v dvorani. Prvič je bila izvedena priredba beneške ljudske Jubca moja, ki jo je Lavrenčič med letošnjim poletnim oddihom napisal za ta zbor in mu hkrati zaželel, “naj živi, naj rase, naj cveti”!
Posamezne pesmi so mladi pevci povezovali z besedilom, ki ga je napisala sopranistka Zala Černe, in tako izrisali obrise desetletne zgodbe. Spomnili so se poletnih pevskih tednov na Rebrci na Koroškem in drugod, ko so bili še otroci in so lovili žabice ter jim ni bilo nikdar dolgčas. Z leti so rastli v vztrajnosti, veselju do petja, strpnosti, potrpljenju in prijateljstvu. “Ta zbor ni le pevski zbor in petje ni samo zborovsko petje”. Zahvalili so se predsedniku zbora Alessandru, na cigar ramenih sloni organizacija sestava, ko se kam odpravlja, pa tudi dirigentu in zborovodji Stojanu Kuretu, avtorju “osupljive” Zrejlo je žito, ki je bila pomemben mejnik na njihovi skupni poti: zato so želeli poimenovati zgoščenko prav po njej. O Davidu Bandlju so povedali, da je “profesor, skavt, zborovodja, pevec, oče štirih otrok in pesnik”, zanje pa še “motivator, učitelj, voznik, koordinator, medicinska sestra, zgodovinar, igralec briškule, psiholog in svetovalec”, krmar, ki se je podal na pot “s tridesetimi najstniki, ki jih vseskozi razganja”. Njegova topla človečnost jih povezuje, v tem druženju je ključ za enotnost, ki se konec koncev odraža tudi v skladbah.
Potem ko so pevci po zadnji pesmi odšli z odra, se je Bandelj spet prikazal z listkom v rokah. Zahvalil se je vodstvu centra Komel in centra Bratuž, ki sta omogočila tak praznik, in vsem, ki so pomagali pripraviti zgoščenko. Svojim mladim je želel pripraviti posebno presenečenje, ker to lepo zgodbo “kot protagonisti” pišejo že dobrih deset let in so ga “pred petimi leti posvojili”. Drugega za drugim je poimensko poklical na oder, o njem nekaj malega povedal in tako sestavil mozaik, v katerem ima vsakdo od mladih svoj obraz. Vsakdo od njih je enkraten in neponovljiv, hkrati pa dar za skupno zborovsko telo. Vsi skupaj sestavljajo pristen in čudovit mozaik.
Ploskanje občinstva so nagradili s Komelovo Dekle, poglej me prav in Makorjevo Prav po prstih, pesmima, ki božata dušo.
Danijel Devetak
Original v Novem glasu dne 8. novembra 2018
